DH Denarnik
Mobilna denarnica
Odpri

Obveščamo vas, da bo zaradi rednih vzdrževalnih del, ki bodo potekala v petek, 19. 7.2024, po 21.00 uri moteno delovanje spletnih in mobilnih bank. Opravičujemo se vam za morebitne nevšečnosti in se zahvaljujemo za razumevanje.

Pojdi na glavno vsebino

Dodatna razkritja

Razkritja glede izpostavljenosti,
upravljanja in prejemkov.

Razkritja nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti

Na osnovi določil Smernic EBA o razkritju nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti, Delavska hranilnica d. d. Ljubljana razkriva izpostavljenosti na dan 31. 12. 2021, ob upoštevanju obsega bonitetne konsolidacije v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 1 uredbe CRR, v štirih preglednicah, in sicer:

  • Preglednica 1: Kreditna kakovost restrukturiranih izpostavljenosti.
  • Preglednica 2: Kreditna kakovost donosnih in nedonosnih izpostavljenosti po številu dni zamude.
  • Preglednica 3: Donosne in nedonosne izpostavljenosti ter z njimi povezani popravki oz. prilagoditve vrednosti.
  • Preglednica 4: Priposestvovana in zasežena zavarovanja

1. Kreditna kakovost restrukturiranih izpostavljenosti.

Preglednica 1 predstavlja bruto knjigovodsko vrednost restrukturiranih izpostavljenosti ter z njimi povezane akumulirane oslabitve, rezervacije, akumulirane spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja ter prejeta zavarovanja s premoženjem in finančna poroštva.

Preglednica 1

2. Kreditna kakovost donosnih in nedonosnih izpostavljenosti po številu dni zamude.

Preglednica 2 predstavlja bruto knjigovodsko vrednost donosnih in nedonosnih izpostavljenosti. Namen razkritja te preglednice je zagotovitev pregleda kreditne kakovosti nedonosnih izpostavljenosti, kot so opredeljene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 680/2014.

Preglednica 2

3. Donosne in nedonosne izpostavljenosti ter z njimi povezani popravki oz. prilagoditve vrednosti in rezervacije.

Preglednica 3 predstavlja bruto knjigovodsko vrednost donosnih in nedonosnih izpostavljenosti ter z njimi povezane akumulirane oslabitve, rezervacije, akumulirane spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja, akumulirane delne odpise ter prejeta zavarovanja s premoženjem in finančna poroštva.

Preglednica 3

4. Priposestvovana in zasežena zavarovanja.

Preglednica 4 predstavlja informacije o instrumentih, ki so bili preklicani v zameno za zavarovanja, pridobljena s priposestvovanjem, in o vrednosti zavarovanj, pridobljenih s priposestvovanjem. Namen teh razkritij je zagotoviti pregled zaseženega premoženja, pridobljenega za nedonosne izpostavljenosti.

Preglednica 4


Dodatna razkritja 104. člen ZBan-3

Dodatna razkritja Delavske hranilnice d.d. Ljubljana in Skupine Delavska hranilnica v skladu s 104. členom ZBan-3 – 31. 12. 2022

Predpisana razkritja Delavske hranilnice d.d. Ljubljana (v nadaljevanju: hranilnica ali DH) in njene Skupine (v nadaljevanju: Skupina DH) za leto 2022 so pripravljena v skladu z zahtevami 8. dela Uredbe (EU) št. 575/2013, vključujoč njeno spremembo - Uredbo (EU) 2019/876 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019, ter objavljena v letnem poročilu Skupine Delavska hranilnica in Delavske hranilnice za leto 2022 (v nadaljevanju: Letno poročilo). Dodatna razkritja na osnovi zahtev 104. člena Zakona o bančništvu (ZBan-3), v povezavi z izpolnjevanjem zahtev iz 9. člena tega zakona, predstavljamo v nadaljevanju.

1. Ureditev notranjega upravljanja in predstavitev organizacijske strukture hranilnice in Skupine

SISTEM UPRAVLJANJA

Najvišji organ hranilnice je skupščina delničarjev, ki ima na osnovi določil Statuta hranilnice in zakonodaje naslednje pristojnosti:

  • odloča o uporabi bilančnega dobička in o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu,
  • sprejema letno poročilo v primerih, določenih z zakonom,
  • pod odložnim pogojem imenuje člane nadzornega sveta, oziroma jih lahko odpokliče ali razrešuje,
  • odloča o spremembah statuta,
  • odloča o povečanju in zmanjšanju kapitala, razen v delu, za katerega so pooblastila s statutom ali sklepi skupščine preneseni na druge organe hranilnice,
  • odloča o statusnih spremembah hranilnice in prenehanju hranilnice,
  • imenuje revizorja,
  • odloča o prejemkih nadzornega sveta,
  • sprejema politiko izbora primernih kandidatov za člane nadzornega sveta,
  • odloča o drugih zadevah, za katere je pooblaščena po zakonu in statutu, ter o zadevah, ki jih v odločanje skupščini predlaga uprava ali nadzorni svet.

Pravila izvedbe skupščine določa poslovnik za njeno delovanje.

Hranilnica ima dvotirni sistem upravljanja - z upravo in nadzornim svetom (v nadaljevanju: upravljalni organ). V Skupino DH sodi hčerinska družba DH Leasing d.o.o., ki je v 100 % lasti hranilnice. Delovanje upravljalnega organa hranilnice je urejeno s Statutom hranilnice, poslovniki za delo nadzornega sveta, njegovih komisij in uprave, sklepom o delu in delitvi dela uprave in z drugimi internimi akti hranilnice ter z zakonskimi zahtevami. Člani upravljalnega organa hranilnice posebno pozornost namenjajo doseganju visokih strokovnih in etičnih standardov ter spoštovanju pravil in načel v zvezi s preprečevanjem nasprotja interesov.

Pri svojem delovanju hranilnica, Skupina DH in vsi njeni deležniki upoštevajo Kodeks poslovne etike. Hranilnica in Skupina DH nista zavezani k upoštevanju drugih javnih kodeksov.

SESTAVA IN DELOVANJE UPRAVLJALNEGA ORGANA

Upravljalni organ v hranilnici sestavljata, kot že zapisano, uprava in nadzorni svet. Izjava o upravljanju hranilnice in Skupine DH je, skladno z določili 5. odstavka 70. člena veljavnega zakona o gospodarskih družbah, sestavni del letnih poročil (za leto 2022 je objavljena v Letnem poročilu v poglavju 14.6).

UPRAVA

Hranilnico zastopa in predstavlja uprava. Upravo hranilnice predstavljata:

  • Renato Založnik, predsednik uprave in
  • Jasna Mesić, članica uprave.

V letnem poročilu hranilnice za leto 2022 v poglavju 11.3., podnaslov Predstavitev članov upravljalnega organa, so podrobneje predstavljena njuna znanja in veščine.

Predsednika uprave in člane uprave imenuje in razrešuje nadzorni svet (člani uprave imajo pet letni mandat), pri čemer spoštuje vsa zakonska določila in postopke (tako imenovani Fit & Proper proces), kar je zapisano v Politiki izbora in ocenjevanja primernosti članov uprave, ki jo je sprejel nadzorni svet. V postopku imenovanja se posebna pozornost posveča področju morebitnega nastanka nasprotja interesov, kot je to določeno v zgoraj navedenem internem aktu. Za člana uprave hranilnice je lahko imenovana samo oseba, ki izpolnjuje pogoje za člana uprave po ZBan-3 in ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije. V letu 2022 je petletni mandat predsedniku in članici uprave 31. 10. 2022 potekel, zato je že v letu 2021 stekel postopek ponovnega imenovanja, ki je bil zaključen na seji nadzornega sveta hranilnice v aprilu 2022, ko je nadzorni svet Renata Založnika in Jasno Mesić ponovno imenoval za člana uprave hranilnice s pet letnim mandatom. Nov mandat sta člana uprave nastopila 1. 11. 2022.

Uprava vodi posle hranilnice in Skupine DH samostojno in na lastno odgovornost. V celoti je odgovorna za poslovanje hranilnice in Skupine DH, prevzemanje in upravljanje vseh tveganj, zagotavljanje učinkovitega nadzora nad višjim vodstvom ter ustrezno ureditev notranjega upravljanja, za njeno operativno delovanje pa so vzpostavljena pravila v poslovniku o delu uprave ter v aktu o delitvi dela med člani uprave.

Uprava lahko za odločanje oziroma posvetovanje na posameznih področjih delovanja hranilnice imenuje odbore in komisije. Najpomembnejši odbori in komisije hranilnice v letu 2022 so bili:

  • odbor za tveganja,
  • centralna kreditna komisija,
  • likvidnostna komisija,
  • komisija za kapital in naložbe,
  • komisija za nedonosne izpostavljenosti,
  • komisija za razvoj in produkte,
  • komisija za obravnavo visoko tveganih strank,
  • komisija za pritožbe,
  • ustanovljena je bila tudi komisija za operativna tveganja.

NADZORNI SVET

Nadzorni svet nadzoruje poslovanje hranilnice in delo uprave in ima štiri letni mandat. Nadzorni svet hranilnice sestavljajo:

  • Dr. Franjo Štiblar, predsednik,
  • Boris Frajnkovič, namestnik predsednika,
  • Marjan Gojkovič, član,
  • Sonja Kos, članica,
  • Dr. Katarina Zajc, članica,
  • Andreja Mušič, članica in
  • Janez Krevs, član.

Janez Krevs je bil ponovno izvoljen za člana nadzornega sveta hranilnice v juniju 2021, preostali člani nadzornega sveta pa v juniju 2020. V letnem poročilu hranilnice za leto 2022, v poglavju 11.3., podnaslov Predstavitev članov upravljalnega organa, so podrobneje predstavljena znanja in veščine članov nadzornega sveta.

Od skupščine delničarjev v juniju 2022 je v Statutu hranilnice določeno, da ima nadzorni svet do enajst članov, od tega so do štirje člani nadzornega sveta predstavniki delavcev hranilnice, ki jih izvoli in odpokliče svet delavcev hranilnice. Če svet delavcev sploh ne izvoli svojih članov v nadzorni svet ali ne izvoli vseh članov, to ne vpliva na operativnost nadzornega sveta in ta deluje brez predstavnikov delavcev oziroma z zmanjšanim številom predstavnikov delavcev. Člane nadzornega sveta, razen članov nadzornega sveta – predstavnike delavcev, izvoli in odpokliče skupščina na predlog nadzornega sveta. Člani nadzornega sveta imajo možnost ponovnega imenovanja.

Člani nadzornega sveta morajo izpolnjevati pogoje, ki jih opredeljuje zakon, ki ureja bančništvo in zakon, ki ureja gospodarske družbe. Vsi člani nadzornega sveta (tisti, ki jih izvoli skupščina, in tisti, ki jih izvoli svet delavcev hranilnice) so imenovani pod odložnim pogojem (pridobiti morajo dovoljenje Banke Slovenije za delovanje v nadzornem svetu hranilnice), pri čemer se za vse člane nadzornega sveta spoštuje vsa zakonska določila in postopke (tako imenovani Fit & Proper proces za kandidate za člane nadzornega sveta), kar je zapisano v Politiki izbora primernih kandidatov za člane nadzornega sveta in podrobneje predstavljeno tudi v poglavju 2 Politika izbora članov uprave in nadzornega sveta.

Nadzorni svet izvaja nadzor nad delovanjem hranilnice in Skupine v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, ZBan-3 in Statutom hranilnice, pri svojem delu pa upošteva tudi vsakokrat veljavne Smernice Evropskega bančnega organa EBA o notranjem upravljanju in vsakokrat veljaven Sklep Banke Slovenije o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice ter druge predpise, povezane z njegovim delovanjem. Pravila o delovanju nadzornega sveta so zapisana v poslovniku o njegovem delu.

Nadzorni svet za lažje delovanje in odločanje kot posvetovalna telesa imenuje strokovne komisije iz vrst svojih članov. Komisije imajo najmanj tri člane in se redno sestajajo.  Delujejo na osnovi poslovnikov, ki jih sprejme nadzorni svet. Sejam posamezne komisije se lahko pridružijo tudi ostali člani nadzornega sveta, ki niso člani te komisije, kar zagotavlja kvalitetno medsebojno sodelovanje. Nadzorni svet ima imenovane štiri komisije:

  • revizijsko komisijo, ki spremlja in pripravlja predloge za nadzorni svet s področja računovodskega in finančnega poročanja, notranjega revidiranja, imenovanja neodvisnega zunanjega revizorja in odnosov z njim ter presojo njegovega neodvisnega delovanja, kakor tudi ocenjevanja letnih poročil in ocenjevanja skladnosti poslovanja hranilnice z zakonodajo;
  • komisijo za tveganja, ki spremlja in pripravlja predloge za nadzorni svet s področja upravljanja vseh vrst tveganj v okviru hranilnice in Skupine DH, kamor sodijo tudi: strategija upravljanja tveganj – nagnjenost k prevzemanju tveganj in nadzor nad njenim izvajanjem, strategija upravljanja kapitala, delovanje sistema notranjih kontrol, sistemov upravljanja tveganj, vključno s krovnimi akti s tega področja, obravnave prejetih dokumentov Banke Slovenije po opravljenih pregledih ter nadzora implementacije regulatornih ukrepov in ukrepov drugih kontrolnih organov v delovanje hranilnice in njene hčerinske družbe, sodelovanje v procesu uvajanja novih produktov, preverjanje usklajenosti sistema upravljanja tveganj s poslovnim modelom hranilnice in Skupine DH ter obravnava poročil o upravljanju tveganj, tudi s področja politike prejemkov (kjer je potrebno sodelovanje s komisijo za prejemke, etiko in zunanje izvajalce);
  • komisijo za imenovanja, razvoj in kadre, ki spremlja in pripravlja predloge za nadzorni svet, povezane z imenovanjem in razreševanjem kandidatov za člane uprave in nadzornega sveta, ter z izdelovanjem tako posamične kot kolektivne ocene primernosti članov upravljalnega organa hranilnice in s presojanjem primernosti internih aktov in poročil hranilnice s tega področja; ter
  • komisijo za prejemke, etiko in zunanje izvajalce, katere glavne naloge so spremljanje in pripravljanje predlogov za nadzorni svet s področja izvajanja preudarne politike prejemkov in zagotavljanje spoštovanja načela sorazmernosti oziroma ustreznega ukrepanja v primerih, ko je načelo sorazmernosti pri prejemkih preseženo, še posebej za člane uprave, nadzornega sveta in nosilce ključnih funkcij, ki pomembno vplivajo na profil tveganosti hranilnice in Skupine DH.

NEODVISNE FUNKCIJE NOTRANJIH KONTROL

Hranilnica ima v skladu z določili ZBan-3 izdelano politiko o organiziranosti sistema notranjih kontrol in vzpostavljene neodvisne funkcije notranjih kontrol (funkcijo upravljanja tveganj, funkcijo notranje revizije in funkcijo skladnosti poslovanja), ki upravi in nadzornemu svetu zagotavljajo preudarno vodenje poslov (za hranilnico in Skupino DH), saj omogočajo ustrezen nadzor nad tveganji, zanesljivost sporočenih informacij, skladnost z zakonodajo, smernicami in standardi, nadzorniškimi zahtevami ter notranjimi akti in odločitvami hranilnice, kakor tudi upravljanje Skupine DH. Hranilnica in Skupina DH imata vzpostavljeno tudi funkcijo upravljanja informacijske varnosti.

Funkcija upravljanja tveganj je organizirana v okviru področja upravljanja tveganj in financ, kot sektor upravljanja tveganj in sektor upravljanja problematičnih naložb (vodja funkcije upravljanja tveganj – izvršni direktor področja - je neposredno podrejen članici uprave, ki ni odgovorna za komercialno funkcijo; ima neodvisen dostop do nadzornega sveta). Glavna naloga funkcije je povezana z identifikacijo, merjenjem in analiziranjem tveganj, spremljanjem tveganj ter vzpostavljanjem sistemov za upravljanje z njimi, kot tudi s poročanjem o tveganjih in upravljanju z njimi (odboru za tveganja, komisiji za nedonosne naložbe, komisiji za operativna tveganja, komisiji za kapital in naložbe, upravi in nadzornemu svetu), za hranilnico in Skupino. Poseben poudarek je dan upravljanju s tveganji problematičnih naložb hranilnice in Skupine terrazvoju upravljanja ESG tveganj. Upravljanje tveganj je vpeto v vse poslovne procese hranilnice in Skupine in je pomembno zaradi opredelitve pripravljenosti za prevzemanje tveganj v hranilnici (apetit za tveganja) in Skupini, spremljanja in kvantitativne ocene prevzetih tveganj hranilnice in Skupine, kot tudi za notranje procese ocenjevanja potreb po kapitalu (ICAAP) in likvidnosti (ILAAP) hranilnice in Skupine.

Končni rezultat upravljanja tveganj sta Izjava uprave in nadzornega sveta o ustreznosti ureditve upravljanja tveganj hranilnice in Skupine in Strnjena izvaja uprave in nadzornega sveta o tveganjih (prav tako za hranilnico in Skupino), ki sta v Letnem poročilu za leto 2022 predstavljena v poglavjih 14.4. in 14.5.

Funkcija notranje revizije je organizirana kot samostojna služba notranje revizije, podrejena neposredno upravi, kar daje temelj za organizacijsko neodvisnost notranje revizije od področij oziroma dejavnosti, ki jih revidira.Direktorica službe ima neposreden in neodvisen dostop do nadzornega sveta. Področje delovanja funkcije notranje revizije je revidiranje vseh poslovnih funkcij, procesov in družb, v katerih je hranilnica večinski lastnik, upoštevajoč pri tem oceno tveganosti posameznih področij. Funkcija notranjega revidiranja preverja oz. ocenjuje: učinkovitosti ureditve notranjega upravljanja, sistemov notranjih kontrol, vključno z ocenjevanjem ustreznega notranjega kapitala, informacijskega sistema, zanesljivosti in verodostojnosti računovodskih evidenc in finančnih poročil ter popolnosti, zanesljivosti in pravočasnosti poročanja institucijam. Na tej osnovi podaja upravljalnemu organu ocene o delovanju / ustreznosti notranjega upravljanja, obvladovanja tveganj ter notranjih kontrol insvetuje z namenom povečevanja koristi in izboljševanja delovanja hranilnice in Skupine DH.Funkcija notranjega revidiranja deluje skladno s Standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju.

Funkcija skladnosti poslovanja, ki se izvaja v okviru sektorja za pravne zadeve in skladnost poslovanja v oddelku skladnosti poslovanja, ugotavlja in ocenjuje tveganja skladnosti, ki jim je ali bi jim hranilnica in Skupina DH lahko bili izpostavljeni pri svojem poslovanju. Vodja funkcije skladnosti poslovanja je vodja oddelka skladnosti poslovanja, ki ima neposreden dostop tako do uprave kot do nadzornega sveta. V okviru oddelka skladnosti poslovanja deluje tudi ekipa pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja; slednji ima prav tako neposreden dostop do uprave. Delovanje funkcije skladnosti poslovanja vključuje spremljanje, poročanje, svetovanje in izobraževanje o upravljanju s tveganjem skladnosti, s posebnim poudarkom na spremljanju in uvajanju novih zakonodajnih zahtev v poslovanje hranilnice in Skupine DH. Funkcija skladnosti poslovanja o svojih načrtih in ugotovitvah neodvisno poroča upravi in nadzornemu svetu ter, kadar je ustrezno, tudi funkciji upravljanja tveganj. Ves čas sodeluje s funkcijo upravljanja tveganj in funkcijo notranjega revidiranja, kakor tudi s funkcijo upravljanja informacijske varnosti.

Funkcija upravljanja informacijske varnosti se izvaja v okviru službe za organizacijo in varnost s strani vodje funkcije upravljanja informacijske varnosti, ki analizira, ocenjuje in nadzira tveganja s področja informacijske varnosti, pregleduje izvajanje ter učinkovitost kontrol in ukrepov za krepitev informacijske varnosti, preverja skladnost z regulatornimi zahtevami, svetuje upravi in skrbi za izobraževanje zaposlenih v hranilnici in Skupini. Vodja funkcije načrtuje in izvaja nadzor nad izvajanjem varnostne politike hranilnice in Skupine DH ter upravlja incidente informacijske varnosti, sodeluje v Komisiji za operativna tveganja in o stanju na področju informacijske varnosti redno poroča upravljalnemu organu.

Organigram Delavske hranilnice na dan 1. 1. 2023

2. Politika izbora članov uprave in nadzornega sveta

Politika izbora in ocenjevanja primernosti članov uprave in Politika izbora primernih kandidatov za člane nadzornega sveta sta, skupaj s Pravilnikom za izvedbo ocenjevanja primernosti članov nadzornega sveta, pripravljeni tako, da se upoštevajo določbe aktov Evropske unije, vsakokrat veljavnega zakona o bančništvu, podzakonskih aktov Banke Slovenije, smernic Evropskega bančnega organa EBA ter notranjih aktov hranilnice in drugih predpisov.

V navedenih aktih so opredeljeni: merila in postopki izbora ter imenovanja članov uprave in nadzornega sveta, strokovni in etični standardi upravljanja ter merila in postopki ocenjevanja primernosti tako posameznih članov kot kolektivne primernosti obeh organov, z upoštevanjem politike raznolikosti, kakor tudi postopki uvajanja in usposabljanja članov uprave in nadzornega sveta.

V postopku imenovanja in ves čas opravljanja funkcije članov uprave in nadzornega sveta se posebna pozornost posveča področju morebitnega nastanka nasprotja interesov.

Za člana uprave in nadzornega sveta hranilnice je lahko imenovana samo oseba, ki izpolnjuje pogoje za člana uprave oziroma člana nadzornega sveta po veljavnem zakonu o bančništvu in je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije. Člani nadzornega sveta hranilnice, ki so bili za člana nadzornega sveta imenovani pred uveljavitvijo ZBan-3 (pred 23. 6. 2021), novega dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje funkcije ne potrebujejo.

Kandidate za člane uprave hranilnice mora, pointerno izvedenem procesu Fit & Proper s strani nadzornega sveta in komisije nadzornega sveta za imenovanja, razvoj in kadre, predhodno potrditi nadzorni svet hranilnice.

Kandidate za člana nadzornega sveta mora, po interno izvedenem procesu Fit & Proper s strani nadzornega sveta in komisije nadzornega sveta za imenovanja, razvoj in kadre, pred imenovanjem potrditi skupščina delničarjev hranilnice.
Vse zapisano velja za primere, ko člane nadzornega sveta imenuje skupščina delničarjev. Kadar pa so v sestavi nadzornega sveta tudi člani, ki jih imenuje svet delavcev, pa vse postopke izbora članov nadzornega sveta vodi Svet delavcev (vključno s pridobitvijo dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta kot predstavnika delavcev). Hranilnica v letu 2022 v sestavi nadzornega sveta ni imela predstavnikov delavcev, zato se vsi postopki, opisani v nadaljevanju, nanašajo na člane nadzornega sveta, ki jih imenuje skupščina delničarjev.

POSTOPEK IZBORA KANDIDATOV

Za izbor in imenovanje kandidatov za člane uprave je pristojen nadzorni svet, ki kandidate imenuje na predlog predsednika uprave. Komisija za imenovanja, razvoj in kadre s kandidati opravi razgovor in izvede postopek ocenjevanja njihove primernosti ter primerne kandidate priporoči nadzornemu svetu. Vsak novo imenovani član uprave mora pred začetkom opravljanja svoje funkcije pridobiti še dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje te funkcije.

Za izbor kandidatov za člane nadzornega sveta (ki niso predstavniki delavcev) je pristojen nadzorni svet, imenuje pa jih skupščina delničarjev na njegov predlog, pod odložnim pogojem za nove člane nadzornega sveta (pridobitev dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta). Predsednik nadzornega sveta in predsednik uprave sestavita načrt izbora kandidatov za člane nadzornega sveta. Ko nadzorni svet ob pomoči Komisije nadzornega sveta za imenovanja, razvoj in kadre in po potrebi tudi drugih strokovnih služb hranilnice potrdi načrt izbora kandidatov, hranilnica z njim seznani največje delničarje in jih pozove, da predlagajo svoje kandidate za člane nadzornega sveta. Predlagane kandidate obravnava komisija za imenovanja, razvoj in kadre, ki z njimi opravi razgovor in naredi oceno njihove primernosti ter primerne kandidate priporoči nadzornemu svetu.

MERILA ZA IZBOR KANDIDATOV

Pri izboru kandidatov hranilnica upošteva, da morata biti uprava oziroma nadzorni svet sestavljena tako, da imata kot celota ustrezno znanje, veščine in izkušnje, ki so potrebni za poglobljeno razumevanje delovanja in poslovanja hranilnice in Skupine DH ter vseh tveganj, ki sta jim izpostavljeni (kolektivna primernost).

Interni akti predpisujejo tudi cilje raznolikosti in ustrezne zastopanosti obeh spolov v upravi in nadzornem svetu ter ukrepe za doseganje teh ciljev. Te cilje hranilnica in Skupina DH v celoti spoštujeta.

Član uprave oziroma nadzornega sveta mora za učinkovito opravljanje svoje funkcije in samostojno konstruktivno-kritično presojo pri sprejemanju odločitev, ki so v najboljšem interesu hranilnice in Skupine DH, imeti ustrezno znanje (npr. s področja ekonomije, prava, managementa, upravljanja tveganj, financ, preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, notranjega revidiranja ipd.), delovne izkušnje, tako s področja bančništva in financ kot tudi na vodstvenih položajih, osebno integriteto, poslovno etičnost, poštenost in socialni čut, predvsem pa na voljo dovolj časa za opravljanje te funkcije. Primeren kandidat mora poleg vseh pogojev in meril iz internih aktov izpolnjevati tudi vse zahteve vsakokratno veljavne zakonodaje.

3. Politika prejemkov

Hranilnica ima nagrajevanje zaposlenih urejeno s Politiko prejemkov in Pravilnikom o stimulativnem nagrajevanju zaposlenih ter s Kolektivno pogodbo hranilnice, kakor tudi z individualnimi pogodbami z zaposlenimi. Razkritja glede politike prejemkov so predstavljena tudi v Letnem poročilu za leto 2022, v poglavju 14.7. poslovnega dela in v poglavju 3 računovodskega dela poročila.

Politika prejemkov na pregleden način ureja vrste prejemkov, kriterije in pravila, na osnovi katerih se izvajajo plačila posameznih prejemkov članom nadzornega sveta, uprave, zaposlenim s posebno naravo dela in drugim zaposlenim.

Politika prejemkov upošteva zahteve ZBan-3, Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice, Smernic EBA o preudarnih politikah prejemkov, kakor tudi vsakokrat veljavnih Smernic EBA o notranjem upravljanju. Uprava hranilnice najmanj enkrat letno zagotavlja pregled skladnosti dejanskih prejemkov s politiko prejemkov, kar izvaja služba notranje revizije ter o tem ustrezno poroča.

Politika prejemkov temelji na jasni in transparentni poslovni strategiji hranilnice, postavljenih ciljih, vrednotah ter ukrepih za preprečevanje nasprotja interesov, usklajenosti z regulatornimi zahtevami, nevtralnosti glede na spol, ustreznem in učinkovitem upravljanju tveganj, izogibanju neodgovornemu prevzemanju nesorazmerno velikih tveganj oziroma tveganj, ki presegajo sposobnost hranilnice za njihovo prevzemanje, ustreznem razmerju med fiksnim in variabilnim delom prejemkov, prilagodljivi politiki variabilnega dela prejemka, nagrajevanju na podlagi uspešnosti hranilnice, organizacijske enote in posameznika, ustreznem ravnovesju variabilnega dela prejemka med denarnim izplačilom in izplačilom v obliki delnic hranilnice, kadar je to potrebno.

Uporabljamo načelo sorazmernosti pri izvajanju politike prejemkov – višina variabilnih prejemkov posameznika na letni ravni do 50.000 EUR bruto je višina, ki ne predstavlja pomembnega vpliva. Nagrada se dodeli le v primeru, da hranilnica posluje z dobičkom. Variabilni del prejemkov posameznika ne sme presegati 100 % njegovega fiksnega dela prejemkov na letni ravni in se izplača le v primeru, da je glede na finančno stanje hranilnice vzdržen.

Zaposleni po splošni plačni politiki oz. kolektivni pogodbi prejemajo nagrado za delovno in poslovno uspešnost, v skladu s Pravilnikom o stimulativnem nagrajevanju, ki določa pogoje za dodelitev nagrade in merila za določitev njene višine. V primeru, da bi katerikoli izmed teh zaposlenih prejel variabilni del, višji od 50.000 EUR bruto letno, se zanj uporabljajo pravila glede dodelitve, izplačila in odložitve dela variabilnega dela na način, kot je to določeno v Politiki prejemkov.

4. Opis pravne in organizacijske strukture bančne skupine

Bančno skupino Delavske hranilnice d.d. Ljubljana sestavljajo Delavska hranilnica in njena hčerinska družba DH Leasing d.o.o., ki je v 100 % lasti hranilnice. Družba DH Leasing nima oblikovanega nadzornega sveta. Vlogo skupščine opravlja edini lastnik (družbenik) družbe, ki jo zastopa uprava hranilnice.

Hranilnica in njena hčerinska družba sta v razmerju tesne povezanosti, kot jo določa Uredba CRR, člen 4, točka 38 prvega odstavka, saj gre za popolno obvladovanje DH Leasing s strani hranilnice.

Hčerinska družba DH Leasing ima od leta 2011 tudi podrejeno družbo DH-Solar d.o.o., ki je v njeni 100 % lasti. Obseg njenega poslovanja ne vpliva pomembno na poslovanje DH Leasing (bilančna vsota ob koncu leta 2022 znaša 169 tisoč EUR, bruto dobiček za leto 2022 pa 24 tisoč EUR). Direktorja družbe DH Leasing sta Peter Puhovski in Andrej Pivčevič, direktor družbe DH-Solar je Andrej Pivčevič, ki je tudi izvršni direktor področja komerciale v hranilnici.

Osnovna dejavnost družbe DH Leasing je dejavnost finančnega zakupa (lizing), osnovna dejavnost družbe DH-Solar je proizvodnja solarne električne energije.

Kapital družbe DH Leasing je na dan 31. 12. 2022 znašal 1.037 tisoč EUR, njena bilančna vsota pa 19.773 tisoč EUR. Kapital družbe DH-Solar je na isti dan znašal 135 tisoč EUR. Ob koncu leta 2022 je imela družba DH Leasing sedem zaposlenih, družba DH-Solar ni imela zaposlenih. Družba DH Leasing ima procese upravljanja tveganj usklajene s procesi v Skupini DH.

Podrobnejša predstavitev poslovanja Skupine DH je na voljo v Letnem poročilu za leto 2022.

Ljubljana, 24. 4. 2023


Dodatna razkritja v povezavi s Politiko prejemkov

6. oktober 2023

Skladno z zahtevami Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (v nadaljevanju: CRR uredba), Delavska hranilnica d.d. Ljubljana (v nadaljevanju: hranilnica), razkriva podatke o prejemkih v letu 2022. Podatki veljajo na dan 31. 12. 2022.

Hranilnica razkritja, skladna s CRR uredbo, sicer objavlja v sklopu Letnega poročila Skupina Delavska hranilnica in Delavska hranilnica d.d. Ljubljana (v nadaljevanju: Letno poročilo). Le ta so podana v posameznih poglavjih in v dodatnih razkritjih po posameznih členih, skladno z zahtevami CRR uredbe. Letno poročilo je objavljeno na spletni strani hranilnice. Hranilnica je razkritja, povezana s prejemki Skupine DH, skladno s členom št. 450 CRR uredbe, vključila že v Letno poročilo 2022 v poglavje Politika prejemkov. Celotni prejemki članov upravljalnega organa so razkriti poimensko in po vrstah prejemka v Letnem poročilu, poglavje 3. Ta razkritja pa predstavljajo dopolnitev kvantitativnih informacij z vrednostnimi podatki o variabilnem delu predmetnih prejemkov.

Razkritje politike prejemkov v skladu s točko (h)(i)-(ii) člena št. 450(1) CRR uredbe – predloga EU REM1: Prejemki, dodeljeni za poslovno leto

Predloga EU REM1

Razkritje politike prejemkov v skladu s točko (h)(v)-(vii) člena št. 450(1) CRR uredbe – predloga EU REM2: Posebna plačila zaposlenim, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije

Hranilnica v letu 2022 ni imela posebnih plačil zaposlenim, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije, zato ne razkriva predloge EU REM2.

Razkritje politike prejemkov v skladu s točko (h)(iii)-(iv) člena št. 450(1) CRR uredbe – predloga EU REM3: Odloženi prejemki

Hranilnica v letu 2022 ni imela odloženih posebnih plačil zaposlenim, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije, zato ne razkriva predloge EU REM3.

Razkritje politike prejemkov v skladu s točko (i) člena št. 450(1) CRR uredbe – predloga EU REM4: Prejemki v višini 1 milijona EUR ali več

Hranilnica v letu 2022 nobenemu od zaposlenih ni izplačala prejemkov v višini 1 milijona EUR ali več, zato ne razkriva predloge EU REM4.

Razkritje politike prejemkov v skladu s točko (g) člena št. 450(1) CRR uredbe – predloga EU REM5: Informacije o prejemkih zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije.

Predloga EU REM5


Dividendna politika

Dividendna politika hranilnice temelji na Strategiji razvoja Skupine DH za obdobje 2023 do 2027. Hranilnica si bo s ciljem ohranjanja stabilnega, domačega in razpršenega lastništva prizadevala, da bo delničarjem zagotavljala najmanj 5 % letni dividendni donos na emisijsko vrednost delnice, hkrati pa bo ves preostali dobiček po izplačilu dividend razporedila v statutarne rezerve, s čimer bo krepila kapital in zviševala knjigovodsko vrednost delnice.

Delavska hranilnica bo pri uresničevanju dividendne politike odgovorna do delničarjev, hkrati pa bo upoštevala vzdržne predpostavke ter skrbela za zagotavljanje ustreznega nivoja obvladovanja tveganj in izpolnitev predpisanih kapitalskih zahtev, kar je predpogoj za dolgoročno uspešno in varno poslovanje, ki omogoča nadaljnjo rast, delničarjem pa povečuje vrednost vloženega premoženja.

Upravljalni organ hranilnice bo pri določitvi predlagane višine dividende in razmerja med zadržanim in izplačanim čistim dobičkom poleg strateških usmeritev upošteval vsa zakonska določila ter priporočila Banke Slovenije in Evropske centralne banke.

Hranilnica bo pri delitvi dobička za leta 2023 do 2027 vodila sledečo dividendno politiko:

Ob pogoju, da ne bo ogrožena kapitalska ustreznost in s tem ne bodo kršena priporočila oziroma zahteve regulatorja, bo hranilnica po vsakokratnem revidiranem letnem poročilu skupščini delničarjev predlagala:

  • izplačilo dividende v višini 6 EUR bruto na delnico,
  • kadar bi izplačilo dividende v višini 6 EUR bruto na delnico pomenilo izplačilo manj kot 30 odstotkov čistega dobička, bo predlagala izplačilo dividend v višini 30 odstotkov čistega dobička,
  • kadar bi izplačilo dividende v višini 6 EUR bruto na delnico preseglo 50 odstotkov čistega dobička, bo predlagala izplačilo največ 50 odstotkov čistega dobička.